Preden ženin odpelje svojo bodočo ženo domov, se lahko izkaže, da pot do nje sploh ni tako preprosta. Na poti ga že čaka skupina domačih fantov, ki mu zapre pot in zahteva pogajanja, včasih pa celo plačilo za pravico, da odpelje svojo ljubljeno. Zagotovo mu ne olajšajo naloge, medtem ko je on zaposlen s pogajanji, pa se nevesta morda že nestrpno sprašuje, koliko časa bo vse skupaj še trajalo.

Ta običaj običajno spremljajo šale, draženje in dobrovoljno barantanje, med katerim mora ženin dokazati, da je vreden ženske, po katero je prišel. V nekaterih krajih, tudi v Vipavski dolini, se običaj odvija na večer pred poroko in ne na sam poročni dan.

Čeprav danes na vse skupaj gledamo z nasmeškom, se za to tradicijo skriva nekaj več – občutek skupnosti. Nekoč poroke niso bile le stvar dveh ljudi. Bile so praznik družin, prijateljev in sosedov, ki so skupaj praznovali začetek novega poglavja. Tudi danes ta tradicija ohranja isti duh, prinaša priložnost za smeh in ženinu postavi še zadnji mali izziv, preden lahko odpelje svojo ljubljeno.

Ker je navsezadnje … v dvoje lepše.